Je lahko voditelj dober prijatelj tistemu, ki ga vodi ?

    Ob poslušanju pesmi Dva Novčiča (Ivan Hudnik) sem pomislil ali na svetu obstaja kakšna taka vdova kot je v pesmi ? Takoj sem se spomnil na prizor iz Dublina, ki sem mu bil priča. Nek berač je na mostu prosjačil za denar, nič takega v vsakem mestecu lahko to vidimo tak prizor. Nekaj ljudi mu vrže drobiž nekateri pač ne, nato pa je mimo prišel še en berač, počasi s svojimi berglami, se ustavi pred tem prvim beračem, ga pogleda mu da denar in gre naprej. Ja sem bil kar malo šokiran, ko sem to videl, dejansko so res še ˝vdove z dvema novčičema˝ na svet. Ta dogodek bi lahko označil kot nekakšne sanje v stvarnosti, nekaj tako neverjetnega.

    Kaj pa dogodek stvarnost v sanjah? Nekaj kar sem sanjal, a se mi vseeno zdi tako resničen, skoraj otipljiv. Torej vsak pravi skavt nestrpno pričakuje Jamboree. Sam večkrat celo sanjam, razen dogodke, pripetljaje in vse kar bi bilo lahko povezano s taborom, tudi pomanjkljivo oblečene skavte :). Pred kratkim sem pa imel take sanje, katere mi še sedaj ne gredo iz glave. Z volkici smo se odpravili proti našemu tabornem prostoru, našemu domu, brlogu za teh par dni, proti davno obljubljenem prostoru v Želimljah, ki ga vodijo vsem nam predragi Salezijanci. Ko so vsa krdela prišla pred samostan in šolo, so bila vsa vrata močno zapahnjena, na oknih pa polno menihov, ki so se nam hudobno smejali, češ da nas za noben denar ne spustijo v svoj dom. potem so se sanje končale, z zvokom budilke. Toda zakaj sem imel take sanje ? zakaj bi sanjal da nam ne bi odstopili učilnic, ki med poletjem samevajo (ker so na taki gimnaziji sami piflarji brez popravnih izpitov ), zakaj nam jih niso hoteli oddati.? Vsak človek, ki pozna stran tabori.skav.net ve da se mnogo prenočišč dobi tudi zastonj, oziroma skoraj zastonj ( hvala župniku v Izoli, ki nam je ta vikend velikodušno (zastonj) dal prostore), bi me razumel zakaj ne razumem poteze Salezijancev iz sanj. Pač v sanjah se je celoten Jamobree podrl, ker volkci niso morali nikjer spati in so morali žalostno domov. Hvala Bogu da so to bile samo sanje in ne resničnost. Zato že v naprej hvala Salezijancem da nam bodo odstopili učilnice, kjer bodo volkici spali. Grozno grozno bi bilo, če bi se moje sanje izkazale za resnične. Verjetno bi se mnogo ljudi vprašalo, so to ljudje, ki živijo za Jezusov nauk, da ne morejo krščanskim otrokom odstopiti prostorov. Lahko bi jih primerjali s tistimi ljudmi, ki dajejo svojemu otorku kačo, ko jih ta prosi za ribo. Seveda so take mračne misli možne samo v moji glavi, verjetno zato, ker sem zamudil konferenco, ki je bila v Ljubljani od 4 do 6tega marca (bilo je ogromno plakatov), Salezijanci že ne bodo pustili na cedilu krščanske mladine, saj je že njihov moto nam vsem dobro znan TUDI DANES ZA MLADE.

Srečno pot.

Ps: vsem ženskam, želim srečen dan žena, moškim pa potrpite, itak mamo mi drugih 364 (365 dni v tem letu )